sreda, 1. 3. 2023

Nadaljujemo sečnjo oslabljenih in bolnih dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Nadaljevali bomo sečnjo oslabljenih in bolnih dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, za katere so na Zavodu za gozdove Slovenije na podlagi strokovnih meril in gozdnogospodarskega načrta ocenili, da je to potrebno in nujno zaradi varnosti obiskovalcev ter nadaljnjega kakovostnega, sonaravnega razvoja gozda, ki bo trajno zagotavljal socialne in ekološke funkcije tudi za prihodnje generacije. Zaradi za sečnjo neprimernih vremenskih razmer bo izvajalec dela začel v torek, 7. marca 2023, in ne v petek, 3. marca, kot smo sprva načrtovali.

Zavod za gozdove Slovenije je 2. decembra lani izdal odločbo za sečnjo 389 dreves (773 m3 lesa) na zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Izvajalec del Tisa d.o.o. je sečnjo na območju zaradi razmočenosti terena 18. januarja 2023 prekinil, skladno s pozivom ZGS. Nato smo izvedli dodatne terenske oglede, na katerih smo se predstavniki MOL, ZGS in podjetja Tisa d.o.o. posvetovali o potrebnih nadaljnjih korakih.

Nadaljujemo urejanje gozda

Količina doslej posekanega in odpeljanega lesa znaša 607 m3, kar predstavlja približno 80 % vsega za posek označenega drevja. Za predviden posek je ostalo je še približno 70 stoječih označenih dreves; večinoma gre za nevarna drevesa ob poteh in za smrekovo monokulturo pod vodohranom (izven ograje).
Določili smo nujni okvir izvedbe za ustrezen zaključek del in zagotavljanje varnosti obiskovalcev. Izmed preostalega, za posek označenega drevja, se bo ohranilo okvirno 20 dreves, odstranilo pa vsa označena, nevitalna drevesa ob poteh. Tri izbrana drevesa se zniža za ohranitev v obliki habitatnih debel in za ta namen se upošteva tudi estetski vidik, zato se poskrbi za uniformen videz (ustrezna višina, rez pod kotom ...).
Na odmaknjenih delih se na primeren način pusti nekaj delno vkopanih hrastovih podrtic kot ukrep za hrošča rogača ter stoječa habitatna debla (dve lipi, divji kostanj) z dupli. Na območju vodohrana se ohrani največjo bukev, ostalo označeno drevje in sušice v bližini ograje se zaradi zavarovanja oskrbe s pitno vodo odstrani. Območje med vodohranom in Podrožniško potjo je prepredeno z neformalnimi potmi, kjer so tla zbita. Zaradi tega se tam izvede kompenzacijski ukrep in vso to površino za ohranjanje vlage v tleh pokrije z lesnimi sekanci, pripravljenimi na kraju samem.
Do jeseni 2023 bo potekala tudi predpriprava na morebitno sadnjo, jeseni bomo prav tako ocenili potencial ponovnega zametka drevoreda na parcelah 2034 in 2039 (obe k.o. 1725). Izvajalec je začel urejati tiste dele sečišča, kjer so dela končana.

ogled
Terenski ogled sečišča s strani predstavnikov MOL, ZGS in Tisa d.o.o., februar 2023.

Kakovostna pomladitev mestnega gozda

Del dreves je bil označen za posek iz sanitarnih razlogov (bolezni, glive, veter), del pa kot pomladitev gozda. Ob tem poudarjamo, da je večina drevja (okoli 80 %), ki je v odločbi zabeležena kot pomladitvena sečnja, nevitalna in predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce, čeprav navzven ne kaže očitnih bolezenskih znakov.
Na območju sečnje so drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves in s strokovnega stališča bi ga bilo nedopustno spregledati. Več svetlobe mladju lahko omogoči le odstranitev starega drevja, ki sčasoma izgublja vitalnost in odpornost na vplive okolja.
Zaradi stanja v naravi (žledolom, vetrolomi, intenzivno naravno pomlajevanje) je bilo treba na tem območju ukrepati hitreje. Če bi s posekom še odlašali, obstaja velika verjetnost, da bi se večji del mladja pri kasnejši sečnji poškodoval, zato postopnost izvedbe ukrepa v tem primeru ne bi bila smiselna, temveč bi bila dolgoročno lahko škodljiva.

Strokovno utemeljena odločitev

O nujnosti sečnje in potrebni obnovi na tej površini smo se z ZGS posvetovali in odločali zadnjih pet let, tudi na odkazilu 2019 z različnimi deležniki (MOL, ZGS, služba ZRŠh, ZRSVN …). Odločitev za sečnjo je temeljila na strokovnih argumentih pristojnih služb. Temu pritrjujejo tudi strokovnjaki, profesorji in docenti Biotehniške fakultete – Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire, kakor so navedli v javnem pismu (dostopen je tukaj): »Za zagotavljanje trajnosti vseh funkcij je potrebno aktivno gospodarjenje, ki vključuje tudi ukrepe pomlajevanja in obnavljanja sestojev. Razumevanje gozda kot statičnega sistema v primeru mestnih gozdov lahko vodi v kopičenje odmrlega, bolnega in mehansko šibkega drevja, ki je nevarno za obiskovalce
V Mestni občini Ljubljana skladno s Strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane 2020–2045 ustvarjamo bolj kakovosten gozd ter njegovo varno in prijetno uporabo. Vsi se zavedamo izjemnega pomena dreves, zlasti starih, za kakovost življenja in ohranjanje biotske pestrosti v mestu in bi jih ohranili, če bi bilo možno. Toda to bi bilo na tem delu gozda, kjer je največja gostota uradnih poti v krajinskem parku, predvsem z vidika varnosti uporabnikov prostora neodgovorno.
Iz tega razloga smo se tudi odločili, da potrebna dela na tem območju nadaljujemo oziroma končamo čim prej, še pred pomladjo, ko se bo narava prebudila in ko bo obisk območja še večji. Ocenjujemo, da bomo preostali del sečnje opravili v 14 dneh, pri čemer bo sečnja še stoječih dreves ob poteh potekala ob pomoči arboristov. Pospravilo sečišča se bo opravljalo sproti ob poseku, preostalo čiščenje in nego se bo izvajalo okvirno še mesec dni po zaključku sečnje.

 

Preberite tudi: